Kolumna Guillauma Antalicka: Zakaj s kmetijsko zemljo v Sloveniji ne ustvarimo večje vrednosti?

Image

Mati narava daje in jemlje. Leto za letom to postaja resnični izziv številnih kmetov po vsem svetu in tudi Slovenija tej resničnosti ne uide. Pomladne zmrzali in uničujoče nevihte s točo vsako leto prizadenejo slovenske pridelovalce vina, suša se na Primorskem pojavlja pogosteje, velik pritisk bolezni pa ostaja težava v nekaterih drugih delih države. 

Medtem pa družba z dobrim razlogom teži k vse bolj trajnostnemu kmetijstvu, ki zahteva izkušnje, znanje, pa tudi višje proizvodne stroške. To še zlasti velja za našo panogo, saj vino ni nujno potrebna dobrina, in prihodnje generacije verjetno ne bodo več dopuščale pomanjkanja okoljske pozornosti za take kmetijske pridelke.

Čeprav podnebne spremembe in povpraševanje po zelenem kmetovanju otežujejo kmetijstvo, še vedno menim, da je ta kontekst za slovensko vinsko panogo predvsem priložnost. Dvig temperature je odprl možnosti za pridelavo vrhunskih vin v vseh slovenskih regijah, kar pred nekaj desetletji ni bilo tako očitno.

Trend trajnostnega kmetovanja odpira zanimive perspektive za prenovo starega modela kmetijstva, kot sta permakultura ali kmetijsko gozdarstvo, ki sta popolnoma prilagojena slovenski kmetijski krajini in bi lahko postala celo kmečki podpis države. Kljub temu bo za preoblikovanje teh izzivov v razvojne priložnosti potrebna temeljita sprememba dogem.

V tej državi moramo nujno profesionalizirati vinsko panogo in razmisliti o kmetijstvu na pravi ravni. Imeti dobro strukturirano profesionalno vinsko panogo ne pomeni iti v smeri množične pridelave, da bi lahko konkurirali vodilnim državam pridelovalkam vina. To bi bilo nesmiselno glede na slovenski kontekst in razvoj družbe.

Namesto tega bi morala država spodbujati visoko izobraževanje, raziskave in prenos znanja do kmetov, svetovalnih teles, univerz in celo osebja na ministrstvu, ki temelji na pravi strategiji razvoja. Glavna stebra te strategije bi morala biti okoljska in gospodarska trajnost z ustvarjanjem dodane vrednosti.

Kadar ne morete pridelati količine, ker je vaše zemljišče majhno z visokimi pridelovalnimi stroški in podvrženo podnebnim razmeram, ki omejujejo vašo pridelavo, se morate osredotočiti na pridelke z visoko dodano vrednostjo. Poleg tega se vpliv teh podnebnih neprijetnosti na ravni kmetovega dohodka na splošno poveča, s tem, ko se obseg zemljišč zmanjša, kot posledica prizadetosti celotne pridelave.

V tem kontekstu se mi zdi edina ustrezna strategija za slovensko vinsko panogo okrepitev vrednosti proizvodnje s pridelavo edinstvenih vin z značilnimi karakteristikami, povezanimi z njihovim geografskim poreklom, ki bi jih ljudje radi kupovali po višjih cenah. Takšne izdelke je treba zaščititi ne le zaradi izvora, ampak tudi zaradi njihove čutne posebnosti.

To je zgodba o zaščiti terroirja in geografskega izvora, ki se že skoraj okroglo stoletje v Franciji tako dobro uporablja za povečanje vrednosti kmetijskih pridelkov in ki je tako napačno razumljena v Sloveniji, kjer se sistem zaščite osredotoča le na poreklo, in ne na senzorični vidik.

Pred mesecem sem se imel v Beli krajini priložnost srečati s podpredsednico francoskega parlamenta Laetitio Saint-Paul, ki je želela spoznati lokalni sistem zaščite geografskega porekla, da bi pripravila reformo evropske zaščitene geografske označbe. Moram reči, da je bil zanjo kar šok, ko je spoznala pomanjkljivo organiziranost slovenske vinske panoge in kako je bil pojem zaščite geografskega porekla slabo razumljen.

Eden izmed sklepov našega srečanja je bil, da je treba organizirati nekaj seminarjev za izobraževanje evropskih politikov o zaščiti geografskega porekla kmetijskih pridelkov. Očitno je tudi, da bi morala Slovenija razmišljati o celoviti dolgoročni strategiji, ki bo kmetom pomagala ustvarjati vrednost na podlagi trajnostne usmeritve, namesto da se osredotoča le na kratkotrajna nadomestila.

 

Guillaume Antalick kot mednarodni strokovnjak za enologijo in senzoriko vina poskuša razumeti vpliv naravnih procesov ter tehnologij pridelave grozdja in vina na slog vina. Študiral je na univerzah v Bordeauxu in Orléansu (Francija). Doktoriral je leta 2010 na Inštitutu za znanosti o trti in vinu (ISVV) na Univerzi v Bordeauxu. Po zaključku doktorskega študija je Guillaume nekaj let pridobival izkušnje na Inštitutu za biotehnologijo vina na Univerzi v Stellenboschu (Južna Afrika), zatem pa tudi v Avstraliji. V Sloveniji je od leta 2016, ko se je pridružil ekipi Centra za raziskave vina na Univerzi v Novi Gorici. Obenem je tudi docent na Visoki šoli za vinogradništvo in vinarstvo, kjer študentom redno predaja svoja teoretična kot tudi praktična znanja.  

 

Komentarji izražajo stališča avtorja, in ne nujno stališča uredništva O vinu.si.

 

Tekst v celoti prevzet: VIR: https://www.ovinu.si/1589/Kolumna-Guillauma-Antalicka-Zakaj-s-kmetijsko-zemljo-v-Sloveniji-ne-ustvarimo-vecje-vrednosti?fbclid=IwAR1DjlzRqXs7t0wY-QzbUOYFrNVPgHg2mn7UOCv2O3sU2TV0GpDXe3wJnI8


Relations

  • Network
  • List
  • Geolocation
    • University of Nova Gorica

      We are an independent, research oriented and student friendly university, where knowledge is created in a harmonious relationship between students and researchers.

      More

Contact the referent of this page : Katerina Naumoska