Uporaba biooglja v vinogradu

Image

"Biooglje" je hibridna beseda, sestavljena iz "biomase" in "oglja". Je soproizvod kmetovanja. Izhaja iz pirolize biomase, običajno ostankov poljščin. Produkti pirolize so:

  • Plin, ki se lahko uporablja kot vir energije ali toplote
  • Gorivo, ki je lahko vir energije (potencialno vir biogoriva, ki ni navzkriž z rabi zemljišč za pridelavo poljščin)
  • Oglje, sekvestrirani ogljik, ki se ga lahko vnese v tla. To oglje je Biooglje. (1)

Biooglje ima številne lastnosti: visoka in zelo stabilna vsebnost ogljika, visok pH in velika poroznost, ki vodi do velike kontaktne površine. Zaradi tega je lahko dragocena obogatitev tal. Biooglje na splošno izboljša kakovost tal tam, kjer je vnešeno. (2) Lahko bi imelo pomembno vlogo pri ublažitvi emisij toplogrednih plinov, ki izvirajo iz kmetovanja (zmanjšanje uporabe gnojil, sekvestracija ogljika) in pri prilagajanju podnebnim spremembam (izboljšanje zadrževanja vode).
Vendar biooglje ni proizvod s konstantno sestavo: njegove lastnosti in sestava sta zelo odvisna od vrste uporabljene biomase in pogojev pirolize. Zato je precej zapleteno proizvajati poceni biooglje s stabilnimi lastnostmi. Kakovost biooglja je odvisna od dobave ostankov pridelkov in funkcionalnih naprav za izvajanje pirolize.
Kar zadeva uporabo biooglja v vinogradih, je teoretično mogoče proizvesti biooglje iz celuloze in tropin grozdja. Trenutno potekajo poskusi na jugu Francije (4), pri čemer se biooglje meša s kompostom, približno 6 ton na hektar. Čeprav eksperiment še vedno poteka, se prvi rezultati zdijo dvoumni: različni so, včasih protislovni, od regije do regije (5), a vseeno kažejo na pozitivne učinke za zmanjšanje vodnega stresa v sušnih letih. Te rezultate je treba še potrditi.
Drugi poskusi, ki so jih v Italiji vodili prej z veliko večjo količino biooglja (22 ton na hektar) na peščenih tleh, so jasno pokazali povečanje donosa v pogojih vodnega stresa, ne da bi se spremenila kakovost grozdja. (7) Vendar gre tu za zelo veliko količino biooglja. Italijanski raziskovalci predvidevajo, da je za pridelavo 0,5 tone biooglja potreben 1 hektar vinograda, kar je enako 44 hektarjev vinograda za obogatitev z bioogljem za samo en hektar, za primer če se uporablja izključno biomasa iz vinogradov. Posledično se zdi za zdaj težko uporabljati biooglje v vinogradih brez uporabe drugih virov biomase, pri čemer je treba rešiti tudi druge logistične izzive.
Nazadnje je druga italijanska študija iz leta 2017 pokazala znatno povečanje sekvestracije ogljika v tleh, pa tudi razpoložljive vode in amonijaka, pri uporabi 10 ton biooglja na hektar. Še pomembneje pa je, da so raziskovalci opazili neposreden učinek biooglja na spodbujanje rasti trte in povečanje življenjske dobe kapilarnih korenin. (8)

Avtorji: Marc Nougier (SupAgro), Audrey Naulleau (INRAE)

Viri:

  1. http://noe21.org/wp-content/uploads/Biochar7.pdf
  2. Char and Carbon Materials Derived from Biomass : Production, Characterization and Applications, Brassard et al., 2019, pages 109 – 146
  3. http://www.afaia.fr/wp-content/uploads/2017/05/biochar-reussir-vigne.pdf
  4. http://www.vignevin-occitanie.com/nos-recherches/agroecologie/projet-vinichar/
  5. https://www.vitisphere.com/index.php?mode=breve&id=88643
  6. https://www.mon-viti.com/articles/viticulture/reduire-le-stress-hydrique-de-la-vigne-avec-un-biochar-de-marc-de-raisin
  7. Impact of biochar application on plant water relations in Vitis vinifera, Baronti et al., 2013
  8. Short-term effects of biochar on grapevine fine root dynamics and arbuscular mycorrhizae production, Amendola et al., 2017


Povezave

  • Omrežje
  • Seznam
  • Geolokacija
    • FEM - Fondazione Edmund Mach

      The Edmund Mach Foundation promotes and carries out research, scientific experiments, education and training activities as well as providing technical assistance and extensions services to companies

      Podrobnosti

Obrnite se na referenta te strani: Audrey Naulleau