VPLIVI KLIMATSKIH SPREMEMB
Podnebne spremembe vplivajo na deževni in temperaturni režim, kar neposredno vpliva na kmetijske dejavnosti, zlasti na gojenje rastlin in pridelavo. Med okoljskimi dejavniki ima podnebje večji vpliv na razvoj vinske trte in sestavo grozdja kot tla in sorta vinske trte (van Leeuwen in Darriet, 2016). V sredozemskem območju vegetacijski cikel trte poteka v toplejših in bolj suhih razmerah, kar vpliva na proizvodnjo biomase, zorenje jagodičja ter na dinamiko bolezni in škodljivcev (van Leeuwen in sod., 2019). Sprememba vključuje splošno zvišanje temperature, lokalne spremembe v vzorcih padavin, pa tudi povečanje pogostosti ekstremnih dogodkov, kot so vročinski val, nevihta s točo, pozne zmrzali in čezmerni padavinski dogodki, ki na splošno vplivajo na poljščine, še zlasti pa na visoko specializirane sisteme, kot je vinska trta (Bindi in sod., 1996; White in sod., 2006; Fraga in sod., 2013; Mosedale in sod., 2015).
Podnebje je pomemben faktor pri spodbujanju vegetativne rasti trte (van Leeuwen in sod., 2004). Globalno segrevanje je povzročilo tudi predvidevanje fenoloških faz skozi čas (Moriondo in Bindi, 2007; Webb in sod., 2012; Alikadic in sod., 2019). Globalno segrevanje povzroča (i) zgodnje brstenje – na splošno se poveča nevarnosti zmrzali zaradi večjih temperaturnih nihanj (Mosedale in sod., 2015) in (ii) zgodnje zorenje, kar spremeni sestavo grozdja in njegov kvalitativni potencial – povišana raven sladkorjev in znižana kislost ogrožata proizvodnjo in kakovost vin (Tate, 2001; Orduna, 2010). Te spremembe so vidne tudi že v praksi kar vpliva na proizvodnjo vina s socialno-ekonomskimi posledicami (Jones in sod., 2005; Orduna, 2010; Ashenfelter in Storchmann, 2010).
Druga pomembna posledica podnebnih sprememb je spremenjena potreba vinske trte po vodi (Fraga in sod., 2018; Weiler in sod., 2019). Močan primanjkljaj vode poslabša fotosintezo, rast poganjkov in zmanjša velikost grozdnih jagod (van Leeuwen in Darriet, 2016). Vinogradi so še posebej občutljivi na pomanjkanje vode, saj so jih tradicionalno postavljali na razmeroma suha tla, zaradi prednostnega gojenja drugih poljščin (hrana) v najbolj rodovitnih deželah z dostopom do vode. Drugi razlog pa je pridelava bolj kakovostnih vin, zahvaljujoč pozitivnim fiziološkim učinkom revnejših tal (Koundouras in sod., 1997). Na pridelavo grozdja pa ne vpliva zgolj razlika v količini padavin med leti, temveč tudi njihova sezonska porazdelitev (Santillán in sod., 2019).
Sredozemski vinogradi predstavljajo 40% svetovnega vinorodnega območja in zagotavljajo preživetje milijonom kmetov in delavcev v vinski industriji. Sektor mora zakorakati v prihodnost okrepljen z vrsto agronomskih, organizacijskih in tržnih strategij (Jones in sod., 2006), pa tudi z uporabo potrebnih prilagoditvenih strategij (van Leeuwen in Destrac-Irvine, 2017; van Leeuwen in sod., 2019). To je velikokrat težko, saj sektor temelji na starodavnih tradicijah, kljub temu pa se je industrija skozi leta do neke mere vedno prilagajala podnebnim spremembam (Santillán in sod., 2019; Fraga in sod., 2013a). Koncept teroirja (fr. terroir), zasnovan za tipične pridelave vin povezane z njihovim geografskim, okoljskim in kulturnim kontekstom, je edinstven v kmetijskem sektorju; povsem razumljivo je, da podnebni zamik predstavlja močan izziv v smislu trajnosti optimalnih pogojev pridelave vinskih trt na njihovem prvotnem območju (van Leeuwen in sod., 2004). V prihodnje velja razmisliti, ali je smiselno, da so določene sorte vinske trte trajno povezane s svojimi prvotnimi območji ali pa bi bilo dobro razmisliti tudi o alternativah, katere so že vzete v obzir znotraj različnih simulacij modelov (Malheiro in sod., 2010; Moriondo in sod., 2011; Moriondo in sod., 2013; Hannah in sod., 2012; Eccel in sod., 2016).
Za bolj obsežen vpogled v učinke podnebnih sprememb na vino in vinski sektor predlagamo tudi: pregledni članek (Fraga in sod., 2013b) in posebno izdaja revije (Fraga, 2019).
Zemljevid, ki na poenostavljen način prikazuje pričakovano povišanje temperature v Sredozemlju prikazuje spodnja slika.
Viri
Alikadic, A., Pertot, I., Eccel, E., Dolci, C., Zarbo, C., Caffarra, A., De Filippi, R. in Furlanello, R., 2019. The impact of climate change on grapevine phenology and the influence of altitude: A regional study. Agricultural and Forest Meteorology, 271:73-82
Ashenfelter, O. in K. Storchmann. 2010. Measuring the economic effect of global warming on viticulture using auction, retail, and wholesale prices. Rev. Ind. Organ. 37:51–64.
Bindi, M., L. Fibbi, B. Gozzini, S. Orlandini in F. Miglietta, 1996. Modelling the impact of future climate scenarios on yield and yield variability of grapevine. Clim. Res. 7:213–224.
Eccel, E., Zollo, A.L., Mercogliano, P. in Zorer, R., 2016. Simulations of quantitative shift in bio-climatic indices in the viticultural areas of Trentino (Italian Alps) by an open source R package. Computers and Electronics in Agriculture 127 (2016) 92–100.
Fraga, H., A. C. Malheiro, J. Moutinho-Pereiram in J. A. Santos. 2013a. Future scenarios for viticultural zoning in Europe: ensemble projections and uncertainties. Int. J. Biometeorol. 1–17. doi: 10.1007/s00484-012-0617-8.
Fraga, A. C. Malheiro, J. Moutinho-Pereira in J. A. Santos, 2013b. An overview of climate change impacts on European viticulture. Food and Energy Security 2012 - 1(2): 94–110.
Fraga, H., García de Cortázar Atauri, I. in Santos, J.A., 2018. Viticultural irrigation demands under climate change scenarios in Portugal. Agric. Water Manag. 196, 66–74.
Fraga, H, (ed.), 2019. Viticulture and Winemaking under Climate Change. Agronomy, Special Issue. https://www.mdpi.com/journal/agronomy/special issues/viticulture winemaking climate change.
Hannah, L., Roehrdanz, P.R., Ikegami, M., Shepard, A.V., Shaw, M.R., Tabor, G., Zhi, L., Marquet, P.A. in Hijmans, R.J., 2012. Climate change, wine, and conservation. PNAS April 23, 2013 110 (17) 6907-6912; https://doi.org/10.1073/pnas.1210127110
Jones, G. V., M. A. White, O. R. Cooper in K. Storchmann. 2005. Climate change and global wine quality. Clim. Change 73:319–343.
Jones, G. V. 2006. Climate and terroir: impacts of climate variability and change on wine. str. 1–14 v R. W. Macqueen, L. D. Meinert, ur., Fine wine and terroir – the geoscience perspective. Geoscience Canada, Geological Association of Canada, St. John’s, Newfoundland, Canada.
Koundouras, S., C. Van Leeuwen, G. Seguin in Y. Glories, 1999. Influence of water status on vine vegetative growth, berry ripening and wine characteristics in mediterranean zone (example of Nemea, Greece, variety Saint-George, 1997). J. Int. Sci. Vigne. Vin. 33:149–160.
Malheiro, A. C., J. A. Santos, H. Fraga in J. G. Pinto. 2010. Climate change scenarios applied to viticultural zoning in Europe. Clim. Res. 43:163–177.
Moriondo, M. in M. Bindi, 2007. Impact of climate change on the phenology of typical mediterranean crops. Italian J. Agrometeorol. 3:5–12.
Moriondo, M., M. Bindi, C. Fagarazzi, R. Ferrise in Trombi, G., 2011. Framework for high-resolution climate change impact assessment on grapevines at a regional scale. Reg Environ Change 11:553–567 DOI 10.1007/s10113-010-0171-z.
Moriondo, M., G. V. Jones, B. Bois, C. Dibari, R. Ferrise, G. Trombi in M. Bindi, 2013. Projected shifts of wine regions in response to climate change. Climatic Change 119:825–839 DOI 10.1007/s10584-013-0739-y.
Mosedale, J.R., Wilson, R.J. in Maclean, I.M.D., 2015. Climate Change and Crop Exposure to Adverse Weather: Changes to Frost Risk and Grapevine Flowering Conditions. PLoS ONE, 10, e0141218.
Orduna, R. M. 2010. Climate change associated effects on grape and wine quality and production. Food Res. Int. 43:1844–1855.
Santillán, D., V. Sotés, A. Iglesias in L. Garrote, 2019. Adapting viticulture to climate change in the Mediterranean region: Evaluations accounting for spatial differences in the producers-climate interactions. Edited by Jean-Marie Aurand. BIO Web of Conferences 12 (2019): 01001. https://doi.org/10.1051/bioconf/20191201001.
Tate, B., 2001. Global Warming’s Impact on Wine. Journal of Wine Research, Vol. 12, No. 2, pp. 95–109
van Leeuwen, C., Friant, P., Choné, X., Tregoat, O., Koundouras, S. in Dubordieu, D., 2004. Influence of climate, soil, and cultivar on terroir. Am. J. Enol. Vitic. 55, 207–217.
van Leeuwen, Cornelis in Philippe Darriet, 2016. The Impact of Climate Change on Viticulture and Wine Quality. Journal of Wine Economics 11, št. 1: 150‑67. https://doi.org/10.1017/jwe.2015.21.
van Leeuwen, C. in Agnès Destrac-Irvine, 2017. Modified grape composition under climate change conditions requires adaptations in the vineyard. Oeno One, Volume 51 , Number 2.
van Leeuwen, C., Destrac-Irvine, A., Dubernet, M., Duchêne, E., Gowdy, M., Marguerit, E., Pieri, P., Parker, A., de Rességuier, L. in Ollat, N., 2019. An Update on the Impact of Climate Change in Viticulture and Potential Adaptations. Agronomy, 9, 514.
Webb, L. B., P. H. Whetton, J. Bhend, R. Darbyshire, P. R. Briggs in E. W. R. Barlow. 2012. Earlier wine-grape ripening driven by climatic warming and drying and management practices. Nat. Clim. Change 2:259–264.
Weiler, C.S., Merkt, N., Hartung, J. in Graeff-Honninger, S., 2019. Variability among Young Table Grape Cultivars in Response to Water Deficit and Water Use Efficiency. Agronomy, 9, 135.
- A. White, N. S. Diffenbaugh, G. V. Jones, J. S. Pal in F. Giorgi, 2006. Extreme heat reduces and shifts United States premium wine production in the 21st century. Proc. Natl. Acad. Sci. USA 103:11217–11222.
Spletni viri (Climate Impact Map):