Ravnovesje ogljika v ekosistemu lahko definiramo kot razliko med dvema glavnima procesoma: porabo ogljika pri fotosintezi in sproščanjem z dihanjem. V primeru kmetijskih ekosistemov je treba v bilanci upoštevati tudi dodatne stranske tokove (tj. vnos organskih gnojil in odstranjevanje pridelka). Običajno agroekosistemi prispevajo k neto izpustu CO₂ v ozračje, zaradi velike količine pridelane biomase in pogostega obdelovanja zemlje, ki povečuje t.i. ’’dihanje’’ zemlje. Nasprotno pa lahko vinogradi in drugi trajni nasadi (npr. sadovnjaki, oljčniki) prispevajo k neto ponoru ogljika (Zanotelli et al. 2018). 

Vinogradi so trajni nasadi, medvrstna obdelava zemlje pa je običajno omejena, zaradi česar pogosto ostaja velik del zemlje neobdelane in zatravljene. Ogljik, ki ga vinska trta nakopiči v obliki nove biomase, lahko razdelimo na kratkoročnega (grozdje in letni prirast vegetacije) in dolgoročnega (nadzemna in podzemna trajna biomasa). Pridelek, kateri spada h kratkoročni porabi ogljika, je sicer potrebno izvzeti iz bilance, vendar pa lahko letni prirast vegetacije tudi ostane v ekosistemu, če se po obrezovanju pusti v nasadu Tam se lahko kopiči v obliki zastirke, kar prispeva k povečanju organskih zalog ogljika v zemlji (Montanaro et al., 2017).  Izkazalo se je, da prav uporaba konzervativnih praks gospodarjenja v vinogradništvu (npr. kopičenje ostankov obrezovanja, neobdelovanje zemlje, medvrstni posevki) prispeva k povečevanju zaloge ogljika v zgornji plasti zemlje (Agnelli et al., 2014, Wolff et al., 2018). Dolgoročne študije, kjer so merili neto izmenjavo CO₂ med vinogradi in ozračjem, so potrdile, da lahko na letni ravni vinogradniški ekosistem predstavlja neto ponor ogljika (Pitacco in Meggio, 2015, Vendrame et al., 2019), pri tem pa ima ključno vlogo konzervativno upravljanje zemlje (neobdelovanje zemlje in zatravljenost) (Tezza et al., 2019).   

Te ugotovitve ustvarjajo priložnost, da vinogradništvo poveča svojo okoljsko vzdržnost/trajnost, pri čemer lahko igra aktivno vlogo pri porabi/zmanjševanju glavnega toplogrednega plina v ozračju. Poleg tega bi lahko prispevek »ogljika s polja« upoštevali pri izračunu ogljičnega odtisa, kar bi zmanjšalo vpliv proizvodnje vina na okolje.

Avtor: Nadia Vendrame (Univerza v Trentu, C3A) nadia.vendrame@unitn.it  

Viri:

Agnelli, A., Bol, R., Trumbore, S.E., Dixon, L., Cocco, S., Corti, G., 2014. Carbon and nitrogen in soil and vine roots in harrowed and grass-covered vineyards. Agric. Ecosyst. Environ. 193, 70-82. https://doi.org/10.1016/j.agee.2014.04.023

Montanaro, G., Tuzio, A.C., Xylogiannis, E., Kolimenakis, A., Dichio, B., 2017. Carbon budget in a Mediterranean peach orchard under different management practices. Agric. Ecosyst. Environ. 238, 104-113. https://doi.org/10.1016/j.agee.2016.05.031

Pitacco, A., Meggio, F., 2015. Carbon budget of the vineyard - A new feature of sustainability. BIO Web Conf. 5, 1024. https://doi.org/10.1051/bioconf/20150501024

Tezza, L., Vendrame, N., Pitacco, A., 2019. Disentangling the carbon budget of a vineyard: The role of soil management. Agric. Ecosyst. Environ. 272, 52-62. https://doi.org/10.1016/j.agee.2018.11.002

Vendrame, N., Tezza, L., Pitacco, A., 2019. Study of the Carbon Budget of a Temperate-Climate Vineyard: Inter-Annual Variability of CO₂ Flux. Am. J. Enol. Vitic. 70, 34–41. https://doi.org/10.5344/ajev.2018.18006

Wolff, M.W., Alsina, M.M., Stockert, C.M., Khalsa, S.D.S., Smart, D.R., 2018. Minimum tillage of a cover crop lowers net GWP and sequesters soil carbon in a California vineyard. Soil Tillage Res. 175, 244–254. https://doi.org/10.1016/j.still.2017.06.003

Zanotelli, D., Vendrame N., López-Bernal, A., Caruso, G., 2018. Carbon sequestration in orchards and vineyards. Italus Hortus 25 (3), 13-28. https://doi.org/10.26353/j.itahort/2018.3.1328

 Zunanje povezave

https://en.lifevitisom.com/documents

Spletna stran projekta VITISOM LIFE z dokumenti o trajnostnem upravljanju z zemljo in organskem gnojenju v vinogradništvu