Na podlagi ugotovitev Svetovne meteorološke organizacije (WMO), meteo-podnebne analize zadnjih let, tako v svetovnem kot v nacionalnem merilu, kažejo na povečanje neugodnih meteoroloških dogodkov, pri čemer se je zadnje leto izkazalo za najbolj vroče od rekordnega leta 2016. WMO med letoma 2015 in 2019 ocenjuje povprečno zvišanje temperature v primerjavi s predindustrijskim obdobjem za 1,1 ° C, hkrati pa se povečuje frekvenca in amplituda katastrofalnih dogodkov (orkani, suše in poplave).

Kmetje in poznavalci znova intenzivno razmišljajo o zavarovanju pridelkov in na splošno o orodjih za stabilizacijo kmetijskih dohodkov in o vlogi javnosti v tem kontekstu.

Pojavljajo se nove potrebe kmetijskih podjetij, ki bodo nedvomno spodbudile in usmerjale proces reforme ponudbe orodij za obvladovanje tveganj (zavarovalne in vzajemne).

Glede na neposredno povezavo med variabilnostjo donosov proizvodnje in spremenljivostjo meteoroloških razmer v primarnem sektorju obstaja latentno povpraševanje po zasebnih orodjih za obvladovanje tveganj. Med temi orodji je med operaterji v primarnem sektorju nedvomno najbolj znano kmetijsko zavarovanje.

V Italiji obstaja artikulirana struktura javne intervencije, ki zagotavlja raven "dobrobit" operaterjev v primarnem sektorju. V tej strukturi igra pomembno vlogo kompenzacijska pomoč, zagotovljena kmetom v primeru škode, povzročene kmetijski proizvodnji, subvencionirane premije in posredovanja za nadomestilo škode v primeru nesreč.

Tema upravljanja tveganj v zadnjih desetletjih se je vključila tudi v evropsko razpravo o SKP, kjer je bila na ravni EU deležna zakonodajne pozornosti z odobritvijo »zdravstvenega pregleda« (EU reg. 73/2009), ki je državam članicam prvič ponudila možnost na splošno uporabiti del finančnih virov, namenjenih neposrednim plačilom, za podporo dostopa kmetov do dveh vrst kritja: zavarovalnih polic in vzajemnih skladov za škodo v proizvodnji zaradi neugodnih vremenskih razmer, rastlinskih bolezni, bolezni živali in okoljskih izrednih razmer.

Vendar se s sedanjim programom neposredno podpira orodja za obvladovanje tveganj z namenskimi finančnimi sredstvi, ki uvajajo "komplet orodij za obvladovanje tveganj". Z reformo iz leta 2013 je bil oblikovan sklop ukrepov, ki so bili državam članicam na voljo v okviru razvoja podeželja, da bi kmetom olajšali uporabo treh orodij za varovanje pred tveganji. Poleg poenostavitev določanja zavarovalnih polic in vzajemnih skladov je bilo uvedeno novo orodje, orodje za stabilizacijo dohodka (IST). Mehanizem je še posebej inovativen, ne toliko zaradi formule (medsebojna pomoč kot pri skladih za kritje odškodnine), temveč zaradi dejstva, da je pokrito tveganje za znaten padec dohodka podjetja.

Pravilnik orodja je vključen v členih 37, 38 in 39 Uredbe 1305/2013, ki opredeljujejo tri vrste posredovanja:

1. finančni prispevki za zavarovalne police za neugodne vremenske razmere, rastlinske bolezni, bolezni živali, napadi škodljivcev (37. člen). Prispevek krije del stroškov zavarovanja (65%), pokritje pa stopi v veljavo, ko izguba preseže 30% povprečne letne proizvodnje kmeta.
2. finančni prispevki v vzajemne sklade za rastlinske bolezni, epizootijo, izredne razmere v okolju (38. člen). Prispevek krije del izgub (65%), nadomestilo pa se izplača, kadar izguba preseže 30% povprečne letne pridelave kmeta.
3. finančni prispevki v vzajemne sklade za stabilizacijo dohodka - orodje za stabilizacijo dohodka (člen 39). Prispevek pokriva del upada dohodka (65%), odškodnina pa se izplača, ko izguba preseže 20% povprečnega letnega dohodka kmeta.

V Italiji so se odločili za nacionalni in ne za regionalni ukrep, ki financira nacionalni program zavarovanja v kmetijstvu in druge instrumente, s čimer se poskuša premostiti nehomogenost in regionalno razdrobljenost glede dostopa do zavarovalnega instrumenta, zabeležene v prejšnjih letih.

Po odobritvi prehodne uredbe o podaljšanju SKP v letih 2021 in 2022 Unija še naprej podpira ukrepe, vključene v sedanji NRDP, pod pogoji sedanjega okvira SKP. Tako se financiranje programov za razvoj podeželja in zlasti NRDP podaljša z ustreznimi proračunskimi sredstvi za leti 2021 in 2022.

Glede orodij za obvladovanje tveganj bodo zagotovljena trenutna sredstva v okviru NDP za leti 2021 in 2022. Poleg tega je prehodna uredba spremenila dve določbi glede vzajemnih skladov za neugodne vremenske razmere in rastlinske bolezni ter IST (instrument splošne stabilizacije dohodka), ki državam članicam omogoča, da prag škode znižajo s 30 na 20%.

Analiza razčlenjenih podatkov za različne pridelke potrjuje primat vinskega grozdja z 1,8 milijardami zavarovanih vrednosti, kar je za 3,7% več kot leta 2018 (Italija).

GLAVNI IZDELKI PO ZAVAROVANIH VREDNOSTIH

GLAVNI IZDELKI GLEDE NA ZAVAROVANE POVRŠINE