Erozija tal je naravni proces, ki ga bistveno pospešita raba tal ter podnebne spremembe. Tako predstavlja enega izmed pomembnejših izzivov, ki jih je potrebno nasloviti, če želimo doseči trajnost v agroekosistemih. V Sredozemlju je raba tal za vinograde eden izmed glavnih virov erozije tal. Pri tradicionalnem pristopu v vinogradništvu, kjer je omejujoč dejavnik voda, je običajno, da so tla v vinogradu gola, nezatravljena in obdelana, ob tem pa intenzivna uporaba mehanizacije prispeva tudi k spremembam v tleh in posledično preobrazbi zemljišč. Rezultat tovrstnega pristopa so obdelana tla s spremenjenim profilom, ki se odraža na zbitosti tal, manjši vsebnosti organske snovi, slabi strukturi tal (znižanje stabilnosti skupkov/agregatov v tleh) in nizki prepustnosti vlage. V takšnih razmerah so tla v vinogradu bolj nagnjena k procesom erozije, še posebej na hribovitih zemljiščih, kjer so vrste vinograda postavljene vzdolž najvišjega pobočja. Podnebne spremembe predstavljajo dodatno grožnjo za degradacijo tal: z globalnim segrevanjem se povečuje število ekstremnih pojavov (intenzivnejše padavine), kar lahko povzroči škodljive posledice, predvsem v obliki manjše količine vode, shranjene v tleh (voda bolj odteka) ter povečane erozije tal. Poleg tega višje temperature pospešujejo tudi procese razgradnje, s tem pa posledično izgubo organske snovi, kar se odraža na znižanju rodovitnosti ter dostopnosti vlage v tleh. 

Ohranjanje visoke agregatne stabilnosti v tleh je bistvenega pomena za zmanjšanje erozije tal in izboljšanje zmožnosti njihovega skladiščenja vode: za ohranjanje kmetijske produktivnosti je najpomembnejša prav dobra struktura tal. Agregacija delcev prsti se lahko hitro poveča z vpeljavo posevkov v vinograde. Ta metoda je pogosto v rabi v predelih Evrope z zmernim podnebjem (s pogostimi poletnimi padavinami), z namenom ustvarjanja ekološkega ravnovesja in doseganja vegetacijske moči vinske trte. Po drugi strani pa je je uporaba takšnega pristopa omejena na polsušnih območjih (z nizko poletno količino padavin in velikim izhlapevanjem), saj tam taki posevki tekmujejo za vodo v zemlji, kar vodi k večjemu vodnemu stresu vinske trte in posledično k nižji rasti ter pridelku.

Posevek je živ, zelen pokrov tal (travnati, bodisi posejan ali naravni), zasajen med (in včasih tudi pod) vrstami vinske trte, z namenom izboljšanja upravljanja vinograda ter fizičnih in bioloških lastnosti zemljišča. Obstaja več skupin posevkov:

• Naravni ali trajni vegetacijski posevek s trajnicami med vrstami; značilni so za zmerno podnebje in rodovitna zemljišča; trave se med vegetacijsko sezono večkrat zastirajo ter brez obdelave tal (izjemoma lahko pod vrstami kot alternativa rabi herbicidov).
• Letno zasejani in preorani (rastline za ”zeleno gnojenje”): setev posevkov po trgatvi (jeseni ali pozno poleti),mešanica stročnic in zelišč; izbira semenske mešanice je odvisna od rodovitnosti zemljišča in stopnje kompeticije s trto.

• Upravljanje neobdelanega zemljišča z enoletnimi posevki vrst, ki se zasejejo same ali z enoletnimi posevki, ki se ne zasejejo sami (setev jeseni in spomladi; prirast posevka se pokosi in pusti kot zastirka na površini).

Na splošno posevki v vinogradu:

- ščitijo zemljišče pred erozijo;

- povečajo količino organske snovi in ​​izboljšajo strukturo zemljišča;

- izboljšajo sposobnost zadrževanja vode v zemljišču in zmanjšajo izgubo vode z evapotranspiracijo;

- izboljšajo biotsko raznovrstnost (rastline, živali in mikrobi);

- zagotavljajo trdno podlago za uporabo mehanizacije v vlažnem vremenu;

- uravnavajo rast vinske trte in lahko izboljšujejo kakovost grozdja in vina.

Vse oblike upravljanja, ki prispevajo k ohranjanju zemljišča, predstavljajo konkretno strategijo prilagajanja podnebnim spremembam, povečujejo odpornost in zmanjšujejo ranljivost vinogradniškega sistema na določenem območju.

Viri:

Amezkeka E (1999) Soil aggregate stability: a review. Journal of Sustainable Agriculture 14, 83-151

Baiamonte, G.; Minacapilli, M.; Novara, A.; Gristina, L. Time scale effects and interactions of rainfall erosivity and cover management factors on vineyard soil loss erosion in the semi-arid area of southern Sicily. Water 2019, 11, 978

Medrano, H., Tomás, M., Martorell, S., Escalona, J.M., Pou, A., Fuentes, S., Bota, J., 2014. Improving water use efficiency of vineyards in semi-arid regions. A review. Agron. Sust. Dev., 1–19

Novara, A.; Catania, V.; Tolone, M.; Gristina, L.; Laudicina, V.A.; Quatrini, P. Cover crop impact on soil organic carbon, nitrogen dynamics and microbial diversity in a Mediterranean semiarid vineyard. Sustainability 2020, 12, 3256

Ramos, M.C., 2016. Soil losses in rainfed Mediterranean vineyards under climate change scenarios. The effects of drainage terraces. Agriculture, vol. 1, 124–143. http://dx.doi.org/10.3934/agrfood.2016.2.124.

Rodrigo-Comino, J. Five decades of soil erosion research in “terroir”. The State-of-the-Art. Earth-Sci. Rev. 2018, 179, 436–447

Pou A, Gulías J, Moreno MM, Tomás M, Medrano H, Cifre J (2011) Cover cropping in” Vitis vinifera” L. cv. Manto negro vineyards under Mediterranean conditions: effects on plant vigour, yield and grape quality. J Int Sci Vigne Vin 45:223–234