Četrti največji prispevek k svetovnim emisijam toplogrednih plinov (TGP) je kmetijstvo (14%) (Metz idr., 2007), vinska industrija pa je eden najpomembnejših gospodarskih sektorjev na področju proizvodnje in distribucije.

Postopek pridelave vina lahko razdelimo na dve glavni fazi: kmetijsko in industrijsko. Kmetijska faza predstavlja emisije toplogrednih plinov, povezane s praksami sajenja vinogradov, predprodukcijo in podfazami pridelave grozdja, medtem ko industrijska faza vključuje procese pridelave vina, stekleničenja, pakiranja, distribucije in ravnanja z odpadki (Bosco in sod., 2011).

V postopku pridelave vina je bilo ugotovljeno, da kmetijska faza prispeva od 17% (Rugani et al., 2013) do 40% (Benedetto, 2013, Neto et al., 2013) k emisijam toplogrednih plinov. Študije so poročale, da so uporaba pesticidov, gnojil in poraba dizelskega goriva za vinogradniške dejavnosti glavni vir emisij toplogrednih plinov v vinski dobavni verigi.

Ukrepi za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov v vinski industriji so predvsem i) valorizacija odpadkov iz predelave za pridobivanje bioenergije in biomaterialov, ii) razvoj tehnik kmetijstva 4.0 in iii) izboljšanje embalaže z vidika ekološkega oblikovanja.

Na splošno imajo ukrepi za blažitev pri gospodarjenju z vinogradi dva cilja: i) splošno zmanjšanje porabe energije in ii) povečanje ogljika v tleh. Glej Chiriacò et al. (2019) za eksperimentalno izkušnjo ravnovesja ogljika v vinogradu po sprejetju tehnik omejevanja emisij TGP.

Strategija za doseganje prvega cilja je usmerjena k uporabi visoko učinkovitih strojev, sprejetje natančnih kmetijskih pristopov in zmanjšanje vnosa kemikalij v vinograd.

V zvezi z drugim ciljem se je izkazalo, da uporaba konzervativnih načinov upravljanja v vinogradništvu (npr. ohranjanje ostankov pri obrezovanju, neobdelava tal, pokrivanje poljščin med vrstami) izboljšuje shranjevanje ogljika v zgornji plasti tal. Na primer, uporaba biooglja na tleh vinograda, pridobljenega neposredno pri obdelavi kletnih odpadkov, lahko izboljša kakovost tal z ogljično nevtralnim pristopom (glej povezavo in "Rešitev", namenjena biooglju in ogljiku v vinogradu).
 
Reference:

• Benedetto, G.: The environmental impact of a Sardinian wine by partial Life Cycle Assessment, Wine Econ. Policy, 2 (2013), pp. 33-41 
• Bosco et al., Greenhouse gas emissions in the agricultural phase of wine production in the Maremma rural district in Tuscany, Italy, J. Agron. (2011) Page Press, Pavia 
• Chiriacò, M.V., Belli, C., Chiti, T., Trotta, C., Sabbatini, S., 2019: The potential carbon neutrality of sustainable viticulture showed through a comprehensive assessment of the greenhouse gas (GHG) budget of wine production. Journal of Cleaner Production 225 (2019) 435-450 
• Metz et al., 2007 , Contribution of Working Group III to the Fourth Assessment Report of the IPCC, Cambridge University Press, Cambridge (2007) 
• Neto et al., Life cycle assessment of the supply chain of a Portuguese wine: from viticulture to distribution, J. Life Cycle Assess., 18 (2013), pp. 590-602 
• Rugani et al., A comprehensive review of carbon footprint analysis as an extended environmental indicator in the wine sector, Clean. Prod., 54 (2013), pp. 61-77

Povezave do nekaterih video vsebin (v italijanščini)

Izkušnje z rastlinskim pokrivanjem in uporabo biooglja v Emiliji - Romagni (I): https://www.youtube.com/watch?v=-HMrAaShiO8

Projekt prilagajanja podnebnim spremembam v vinogradništvu za regijo Emilia - Romagna (I): https://www.youtube.com/watch?v=vqTUXxczxkk

Projekt VALSOVITIS (biooglje): https://www.youtube.com/watch?v=-mgSH1asK28

Avtorji: Rosa Prati, Roberto Conti (CAVIRO), Emanuele Eccel (FEM)