Zaradi podnebnih sprememb je izbira lokacije vinogradov glavni dejavnik  za dolgoročno prilagajanje, ki pogojuje druge prilagoditvene ukrepe, kot so upravljanje tal in nadzemnih delov trte  ali celo enološki posegi. Pri tej izbiri je treba upoštevati trenutno lokacijo vinogradov na razmejenih območjih za označbe porekla, tako z notranjimi (organoleptična kakovost vina) kot zunanjimi (slike, pokrajine, zgodovina ...) učinki na kakovost in ceno vina. Pri teh odločitvah je treba upoštevati tudi možnosti, ki jih podnebne spremembe ponujajo za gojenje trte na novih območjih.

- V obsegu posameznega terroirja

Podnebne spremenljivosti so že lahko pomembne, na primer s povprečnimi temperaturnimi razlikami 1 ali 2 °C, odvisno od izpostavljenosti in nadmorske višine parcel ter različnih koristnih zalog vode v tleh (Barbaux et al., 2014; Delay, 2015). To heterogenost lahko obravnavamo kot vir za prilagajanje, ki zahteva: i) oceno in spremljanje prostorske spremenljivosti podnebja v zadnjih nekaj letih in, če je mogoče, ii) simulacijo možnega razvoja te spremenljivosti v daljšem časovnem obdobj za določen nasad (2050–70). To znanje lahko pridobimo na podlagi izkušenj  vinogradnikov, pa tudi na podlagi vremenskih podatkov v boljši resoluciji (Safran/Drias 8 km) ali z opremljanjem vinograda s povezanimi vremenskimi postajami. Informacije se nato lahko razdelijo na agroklimatske kazalnike, kot so Huglinov indeks (vsota temperature, ki omogoča sklepanje o fenologiji in potencialu zrelosti različnih sort grozdja) ali zemljevide, ki prikazujejo podnebne spremenljivosti ob skrajnih dogodkih, ki se lahko ponovijo (npr. vročinski val).

Na podlagi tega znanja je mogoče ponovno premisliti o lokaciji gojenih sort grozdja in načrtovati zasaditev novih sort grozdja (v prihodnje bolj odpornih na sušo in visoke temperature). Nato upravljanje z zemljišči postane strateško v individualnem in kolektivnem obsegu z razlikovanjem med obdelanimi in neobdelanimi parcelami (zemljiška rezerva) in njihovim lastništvom, z upoštevanjem možnosti zemljiških transakcij ali zamenjav in po potrebi z razvojem ustrezne animacije ali orodij (glejte na primer platformo RECOLTE). Vprašanja razvoja (terase, dostop do cest, vode...), pa tudi krajine in zaščite ekosistemov, morajo biti predmet posvetovanja in simulacij, ob upoštevanju zaščit in dokumentov iz področja urbanizma in prostorskega načrtovanja. Gre za novo tehniko načrtovanja  terroirjev, ki se vzpostavlja za prilagajanje podnebnim spremembam.

- Na ravni obsega obstoječih vinogradov

Priložnosti je mogoče raziskati. Vinogradi so pogosto na pobočjih ali celo ob vznožjih. Iskanje nasadov na višjih nadmorskih višinah je potem lahko prilagoditvena strategija, ki omogoča pridobivanje na svežini. V nekaterih primerih gre celo za povrnitev površin, ki so bile zasajene z vinsko trto, vendar opuščene, ker je grozdje težko doseglo zrelost, kar pa več ni nujno res, zaradi  podnebnih sprememb. To iskanje nadmorske višine se lahko navezuje tudi na postavitev kleti, ki bo tudi v ugodnejših toplotnih razmerah.

Ta strategija, ki jo že upoštevajo v vseh sredozemskih državah, lahko temelji na znanju in simulacijah podnebja, predvidenih v obsegu terroirja (glej zgoraj), in lahko privede do zahteve za  pregled con porekla v danih območjih. Takrat gre za kolektivni postopek, ki mora še natančneje obravnavati krajinsko in ekološko problematiko.

- Na območju regij, ki danes pridelujejo malo vina ali ga sploh ne pridelujejo

Podnebne spremembe odpirajo nove perspektive za gojenje vinske trte v regijah, kjer jih nikoli niso obdelovali ali le obrobno. To velja zlasti za severno Evropo. Simulacije, ki temeljijo na povprečnih temperaturnih indeksih (Malheiro et al., 2010; Hannah et al., 2013; Quénol et al., 2014), kažejo znatno razširitev na jug Anglije, Britanije, Nemčije, Poljske ali celo Rusije. Prvi vinogradniki že vlagajo v manjše nasade v teh regijah, vendar z velikimi tveganji, povezanimi s podnebno nestabilnostjo in možnostjo visokih tveganj za zmrzal. Če se bodo te pobude povečale, je težko predvideti postavitev velikih vinogradov na srednji ali celo na dolgi rok v teh regijah, zaradi teh tveganj in potrebne višine individualnih in kolektivnih naložb. Tudi tu so vložki prostorskega načrtovanja in ohranjanja okolja visoki, kot so pokazali Hannah et al. (2013) v ZDA glede območij, ki bi lahko postala primerna za vinograde v regiji Rocky Mountains.