Prilagoditev sorte grozdja na podlagi genetske spremenljivosti: klon
S spreminjanjem zasajenih sort se je mogoče boriti proti podnebnim učinkom kot so suša, vročina, spremembe sestave jagodičja, prezgodnja zrelost, selitev žuželk / bolezni. Raziskovalna sfera in vinska industrija razvijajo več strategij, od ustvarjanja sort (na primer hibrida grozdne sorte) do uvoza sort, ki izvirajo iz bolj južnih regij.
Zlasti je mogoče izkoristiti gensko spremenljivost, ki obstaja znotraj iste sorte grozdja. Govorimo o različnih klonih (ki so posledica zaporednih cepičev), od katerih so nekateri na primer nekoliko kasnejši ali povzročijo več kislosti, hkrati pa imajo enake splošne aromatične in agronomske lastnosti. Ta možnost je v Burgundiji privilegirana pri modrem pinotu, tamkajšnji glavni rdeči sorti, zastopani z veliko kloni.
Klon je cepič iz obstoječe trte, ki je cepljen na koreninsko podlago. Trta je izbrana zaradi posebnih lastnosti, ki jih želi pridelovalec izkoriščati, kot je povečana odpornost na bolezni ali kakovost grozdja. Ker potaknjenec izvira neposredno iz druge trte in ni posledica križanja dveh rastlin, je potaknjenec genetsko enak svoji "matični trti". Klonska izbira je dolg postopek. Od raziskav, opravljenih na starih nasadih ali predizbora iz regionalnih genetskih bank, do odobritve klona in njegovega razmnoževanja traja povprečno 15 let. Genetska selekcija predstavlja drugi vidik klonske selekcije, ta postopek je obvezen in dopolnjuje zdravstveno izbiro. Genetska selekcija se izvaja v petih korakih:
- Raziskave starih trt ali predhodna izbira iz genetskih bank
- Kulture v posodah
- Študijska zbirka
- Analiza vseh podatkov in zahteva za odobritev
- Analiza performanse nasada
Ker pa je genetska variabilnost med kloni iste sorte grozdja še vedno omejena, so možnosti za prilagajanje precej majhne.
Viri:
https://www.winemag.com/2019/11/13/what-are-grape-clones/
https://plantgrape.plantnet-project.org/en/
https://plantgrape.plantnet-project.org/bundles/plantnetgrape/documents/Selection_clonale_en.pdf
Povezave
- Omrežje
- Seznam
- Geolokacija
- Podrobnosti
Changement climatique : les ODG favorables à des accompagnements
Dans le cadre du projet VitiREV (volet recherche participative & observatoires ; 2019-2027), un groupe de chercheurs (UMR EGFV de l’Institut des Sciences de la Vigne et du Vin à Villenave d’Ornon) a conduit une enquête auprès des représentants des ODG viticoles de Nouvelle-Aquitaine. L’enjeu : recue
- Podrobnosti
Changement climatique et adaptation de l'encépagement en Languedoc Roussillon
Intervention de Jean-Michel Boursiquot aux 9e Entretiens Vigne Vin Languedoc-Roussillon du 24 Janvier 2018
- Podrobnosti
Comment adapter notre viticulture à l'évolution du climat ?
Documentation de la rencontre "Rendez-Vous TechniLoire" organisée le 17 novembre 2016.
- Podrobnosti
DURAVITIS
Developmental, molecular and genetic bases of the grapevine adaptation to thermal stress
- Podrobnosti
Le changement climatique en viticulture : les leviers d’adaptation au vignoble.
Les effets du changement climatique sur de la vigne et l’étude des possibles leviers d’adaptation sont les thèmes du métaprogramme INRA « LACCAVE »
- Podrobnosti
Projet VitiREV - Accompagner l'adaptation des territoires au changement climatique
L'objectif est de mettre à disposition des acteurs des territoires des méthodes et des outils afin qu'ils puissent raisonner des stratégies d'adaptation à l'échelle locale.
- Podrobnosti
UMR EGFV - Ecophysiologie et Génomique Fonctionnelle de la Vigne
L'Unité Mixte de Recherche EGFV a été créee en 2007 au sein de l'Institut des Sciences de la Vigne et du Vin (ISVV) sur le centre INRA Bordeaux-Aquitaine