Upravljanje tal

Image

 

Vzdrževanje zemljišč je pomemben del tehničnega načrta gojenja trte. Ima vlogo pri obvladovanju plevela in pomaga spreminjati hidrodinamične in fizikalno-kemijske lastnosti tal z vplivom na razvoj korenin, sposobnost infiltracije vode, erozije in mineralizacije.

Zemlja/prst predstavlja del ’’terroirja’’ in s tem del opredelitve vina. Tla lahko okarakteriziramo glede na sestavo zemlje in njeno teksturo. Teksturo tal lahko določimo z deležem glin, peska in mulja. Lastnosti tal določajo, ali je neko zemljišče bolj ali manj podvrženo teptanju, obnavljanju, drobljenju ali zadrževanju vode (koristna zaloga), in je bolj ali manj odporno na mehanske obremenitve pri obdelovanju (Gaviglio, 2013).

Tla predstavljajo tudi zalogo vode in mineralov za rastline. Značilnosti tal, vključno z njihovo teksturo, določajo zlasti količino koristne zaloge vode. Podnebje pa določa razpoložljivost vode za trto tekom letine. Bilanca vode v zemljišču pomeni tudi razpoložljivost vode za trto in je razlika bilanc dovoda (deževje in morebitno namakanje) in odvoda vode (odtok, drenaža, poraba vinske trte, trave in izhlapevanje iz zemljišča).

Problematika vinogradniških zemljišč vključuje:

Degradacija krajine

Degradacija, ki jo povzročajo neustrezne prakse, vodi do izgube funkcionalnosti zemlje: izguba rodovitnosti, podporne zmogljivosti pridelkom, očiščevalne zmogljivosti, biotske raznovrstnosti itd.

Tabela 1: Tveganja degradacije zemljišč (vir: Gaviglio, 2013)

Glavna tveganja za evropska tla (Evropska komisija, 2006)

Dejavniki tveganja

Diagnostični elementi

Erozija (vodna)

Strmo pobočje

Tla z lahko teksturo

Pogoste nevihte

Dela na zemljiščih

Nabiranje zemlje na dnu parcele

Prisotnost odtočnih kanalov

Izginjevanje trte

Zmanjšanje organske snovi

Pomanjkanje vnosa in/ali vračanja

Erozija

Analize zemljišča

Pretekle prakse

Kontaminacija

Neobvladovanje vnosov (poseben problem bakra v vinogradništvu)

Nenamerno onesnaženje

Analize zemljišča

Sledljivost vnosa

Odmiranje rastlin

Posedanje

Obdelovanje tal in prehodi na nevlažnih zemljiščih

Pogosto preobremenjene parcele

Mehka tekstura

Ilovnata tekstura

Pedološka opazovanja

Meritve nasipne gostote

Izgube biotske raznovrstnosti

 

Opažanja

Analize 

Zasoljevanje

Obalna območja

Analize zemljišča

Analize rastlin

Simptomi na trti

Poplave in plazovi

Tvegana območja

Kartiranje tveganj

Pretekli dogodki in prakse

Nepropustnost

Primestni vinogradi

 

 Glavni dejavniki tveganja so:

  • Erozija in zmanjšana vsebnost organske snovi omejuje sposobnost tal pri zadrževanju vode in mineralnih elementov, kar povzroči postopno izgubo rodovitnosti. 
  • Pojavi zbitosti zmanjšajo poroznost zemljišča, kar omejuje razvoj in učinkovitost koreninskega sistema in ima veliko vplivov na življenjske procese v  Predpostavlja se, da so ti pojavi vzrok za odmiranje na nekaterih vrstah tal v sredozemski regiji (Gaviglio, 2013).
  • Posedanje lahko povzroči motnje v oskrbi z vodo in minerali. Lahko je posledica prehoda strojev, pa tudi globokega oranja, česar ne smemo zanemariti. Zatravljenje je lahko koristno pri omejevanju pojava zbitosti tal. Nekaj ​​načel za omejevanje vplivov mehanizacije na zbitost zemlje je navedenih v nadaljevanju (Gaviglio, 2013): 
    • Izogibanje delu na mokri podlagi: vnaprej predvideti.
    • Izogibanje sistematičnim ukrepom: razlog za omejitev števila posegov.
    • Izogibanje rahljanju pred trgatvijo.
    • Kolikor je mogoče, izmenična obremenitev vrst, ki se uporabljajo za prehod najtežjih strojev: razporediti obremenitev na zemljišču (npr. pri škropljenje).
    • Izbrati ustrezno namestitev pnevmatik in hkrati ne zanemariti nastavitve delovnega tlaka
  • Kontaminacija zemljišča s težkimi kovinami, ki lahko privede do pojava toksičnosti, zlasti v kislih zemljiščih. 

Vpliv podnebnih sprememb na tla in upravljanje z njimi

Po napovedih MétéoFrance CNRM/GMGEC, scenarij A2, bodo podnebne spremembe v sredozemski regiji povzročile rahlo zmanjšanje količine padavin in spremembo njihove razporeditve (pogostejše jeseni/pozimi in redkejše spomladi/poleti). Posledica tega bo večji in daljši primanjkljaj vode. Zato je pomembno dobro upravljanje zemljišča, tako da se čim bolj poveča zadrževanje vode in prepreči njeno odtekanje.

Kaj storiti?

  • Preprečiti odtekanje ob močnem dežju
  • Izboljšati prepustnost in poroznost zemljišča
  • Omejiti tekmovanje za vodo

Kakšne rešitve?

  • Podpirajte življenje deževnikov in črvov, ker njihovi skoraj navpični prehodi omogočajo globlji vnos organskih snovi, ​​izboljšujejo prezračevanje zemljišča in infiltracijo vode.
    Vključitev organskih snovi, za omejevanje erozije z omejevanjem odtekanja in omejevanje posedanja. Količina, ki jo je potrebno vključiti, je odvisna od vrste zemljišča in ciljne pridelave. Pri tem je treba biti previden, saj lahko presežek organskih snovi, zlasti dušika, negativno vpliva na kakovost vina.
    Zastirka narejena iz organskih proizvodov z visokim razmerjem C/N, ščiti zemljišče pred erozijo, omejuje razvoj plevela in predstavlja trofični vir za žive organizme, ki živijo na/v zemlji.
    Nadzorovana naravna trava, uničena pred poletnim vodnim stresom v Sredozemlju. Pokritost omejuje odtok in ne tekmuje za poletno vodo. Odvisno od prisotnih rastlinskih vrst lahko korenine spodbujajo prepustnost.
    Zatravljenost spodbuja tudi stabilnost zemljišča in s tem omejuje erozijo.
  • Zimska setev travinja: žita se posejejo po trgatvi in ​​vdelajo  To omogoča obnovitev dušika, dostopnega jeseni, in obogatitve zemlje z organskimi snovmi. Paziti je treba na tveganje presežka dušika, ki bi lahko škodljivo vplivalo na kakovost vina.

Upravljanje prekinitve kot prilagoditev (Lebon, 2014)

Tehnike upravljanja med vrstami ponujajo več možnosti za izboljšanje razpoložljivosti vode za trte z modulacijo različnih komponent vodne bilance parcele. Površinsko obdelovanje zemlje je tradicionalna tehnika na območju Sredozemlja, katere cilj je omejiti pretok izhlapevanja in tekmovanje s plevelom. Manj razvite, v sredozemski regiji, tehnike pleveljenja, ki se širijo v večino evropskih vinogradov, ponujajo zanimive možnosti za omejevanje spomladanske  rasti vinskih trt in njihovih potreb po vodi, kar izboljšuje zmožnost dopolnitve  zalog vode v zemljišču tekom zime, prerazporeditev globokih koreninskih sistemov in dostop do globokih zalog vode (Celette et al., 2008, 2013). Eksperimentalni rezultati kažejo, da koristi takšnega pristopa v Sredozemlju in na globokih zemljiščih kompenzirajo večino izgub vode zaradi spomladanske transpiracije travinja. Delo povezano z modeliranjem povezave med dinamiko vode in dušikom ponuja možnost oblikovanja sistemov, prilagojenih različnim tipom okolja (Celette et al., 2010; Ripoche et al., 2010).

Kako lahko upravljanje zemljišča igra vlogo pri blaženju vpliva klimatskih sprememb? Shranjevanje ogljika

Ker je vinska trta trajnica, je zanimivo shranjevanje, ki ga povzroča vegetacija in koreninski sistem, vendar so organski vnosi v zemljo razmeroma nizki. Kulturne prakse, ugodne za shranjevanje ogljika, so tiste, ki povečajo vnos organskih snovi ali omejijo njegov iznos. Večja kot je proizvodnja pridelka, večje je skladiščenje v nadzemnih delih in koreninah. Lahko rečemo, da pride do zmanjševanja zalog ogljika z obdelavo zemljišča, ker to pospešuje mineralizacijo organskih snovi. Opustitev oranja in zatravljenoste v vinogradu pa omogočata povečanje vnosa z lovljenjem ogljika iz rastlinske zastirke in povrnitev le-tega v zemljo (nepobrana košnja).

Nadzor nad stroški upravljanja zemljišča: vzdržnost dejavnosti

Ravnanje z zemljo z manj razpoložljivimi herbicidi pogosto povzroči več dela in stroškov; zato moramo zagotoviti, da bo še naprej obvladljivo za izvajalce, tako z vidika organizacije dela kot z izključno ekonomskega vidika. Študija izvedena s strani ’’Sudvinbio’’ in ’’IFV’’ je pokazala vzvode, ki jih je mogoče enostavno uporabiti, z namenom prihranka pri porabi dizelskega goriva:

Obstajajo  sledeča orodja za podporo pri odločanju in oceni stroškov različnih odločitev pri vzdrževanju zemljišča.

  • Viticoût ®: ustvarjena s strani ’’IFV Sud-Ouest’’, je programska oprema, ki je prosto dostopna na internetu in omogoča oceno ter primerjavo stroškov celotne proizvodne poti, tako da se vzdrževanje zemljišča lahko umesti v kontekst širše mehanizacije.
  • Spletna stran Philagro: (http://jentrensmavigne.fr), osredotočena izključno na vzdrževanje zemljišča, omogoča vrednotenje od preprostih odločitev (regija, razpoložljiva oprema) do primerjave in personalizacije različnih poti vzdrževanja zemljišč.

 

Viri: 

Celette F., Gaudin R., Gary C., 2008. Spatial and temporal changes to the water regime of a Mediterranean vineyard due to the adoption of cover cropping. European Journal of Agronomy 29, 153-162.

Celette F., Ripoche A., Gary C., 2010. WaLIS-A simple model to simulate water partitioning in a crop association: The example of an intercropped vineyard. Agricultural Water Management 97, 1749-1759.

Celette F., Gary C., 2013. Dynamics of water and nitrogen stress along the grapevine cycle as affected by cover cropping. European Journal of Agronomy 45, 142-152.

Institut français de la vigne et du vin, Gaviglio, C., 2013. Gestion des sols viticoles. Ed. France agricole, Paris.

Lebon, Eric & Garcia de Cortazar-Atauri, Iñaki, 2014. Dans un contexte de changement climatique, quels sont les impacts de la sécheresse sur la vigne et sur le devenir des vignobles ? L'exemple du Languedoc. Innovations Agronomiques, INRA, 38, pp.1-12. hal-02630183 https://hal.inrae.fr/hal-02630183/document

Ripoche A., Celette F., Cinna J.P., Gary C., 2010. Design of intercrop management plans to fulfil production and environmental objectives in vineyards. European Journal of Agronomy 32, 30-39

Dodatni viri:

Leonard, J., & Andrieux, P. (1998). Infiltration characteristics of soils in Mediterranean vineyards in Southern France. Catena, 32(3–4), 209–223. https://doi.org/10.1016/S0341-8162(98)00049-6

Raclot, D., Le Bissonnais, Y., Louchart, X., Andrieux, P., Moussa, R., & Voltz, M. (2009). Soil tillage and scale effects on erosion from fields to catchment in a Mediterranean vineyard area. Agriculture, Ecosystems and Environment, 134(3–4), 201–210. https://doi.org/10.1016/j.agee.2009.06.019

Drugi viri o poroznosti in vplivu padavin na zemljiščih:

 Holland, J. M. (2004). The environmental consequences of adopting conservation tillage in Europe: Reviewing the evidence. Agriculture, Ecosystems and Environment, 103(1), 1–25. https://doi.org/10.1016/j.agee.2003.12.018

Hill, R. L., & Meza-Montalvo, M. (1990). Long-Term Wheel Traffic Effects on Soil Physical Properties under Different Tillage Systems. Soil Science Society of America Journal, 54(3), 865–870. https://doi.org/10.2136/sssaj1990.03615995005400030042x

Meek, B. D., Rechel, E. R., Carter, L. M., Detar, W. R., & Urie, A. L. (1992). Infiltration rate of a sandy loam soil: effects of traffic, tillage, and plant roots. Soil Science Society of America Journal, 56(3), 908–913. https://doi.org/10.2136/sssaj1992.03615995005600030038x

Alvarez, R., & Steinbach, H. S. (2009). A review of the effects of tillage systems on some soil physical properties, water content, nitrate availability and crops yield in the Argentine Pampas. Soil and Tillage Research, 104(1), 1–15. https://doi.org/10.1016/j.still.2009.02.005

Young, I. M. (1992). Hardsetting soils in the UK. Soil and Tillage Research, 25(2–3), 187–193. https://doi.org/10.1016/0167-1987(92)90110-W


Povezave

  • Omrežje
  • Seznam
  • Geolokacija

Obrnite se na referenta te strani: Maddy TINTINGER