Kolektivno eksperimentiranje

Image

Eksperimentiranje kot način delovanja, ki izhaja iz znanstvene prakse, je danes razširjeno  na različnih področjih: pri inovacijah, v regulatornem svetu, urbani politiki, kriznem upravljanju itd. Na vseh naštetih področjih eksperimentiranje prispeva k prenovi oblik organiziranega delovanja, pri tem pa presega nasprotja med načrtovanjem in improvizacijo, centraliziranim delovanjem in lokalno pobudo ter upravljalnimnim režimom in tržnim usklajevanjem.

Na eksperimentiranje je treba razmišljati dolgoročno. Nekatera področja omogočajo preizkušanje novih praks, načinov upravljanja ali sort grozdja. Ta področja eksperimentiranja in demonstriranja prispevajo pomembna znanja, ki koristijo celotni vinski industriji. Ti poskusi so pomembni za prilagajanje podnebnim spremembam v lokalnem ali regionalnem merilu.

Ključnega pomena je, da proizvajalce vključimo tako v načrtovanje poskusnih prototipov, kot tudi v izvajanje in vodenje testov. V ta namen je mogoče organizirati podporo metodam ko-dizajniranja, ki omogočajo skupni premislek o izvoru preskušenih sistemov pridelave. Poleg obilice predlaganih idej, delovna zaporedja spodbujajo k  upoštevanju okvira omejitev v vinogradu ter prenos in razširjanje inovacij k bodočim uporabnikom. Skupne izkušnje vinogradnikom omogočajo povečanje števila poskusov, ob hkratni porazdelitvi idej in stroškov.

Ti poskusi se lahko navezujejo na upravljanje z vinsko trto, druge vzgojne oblike vinske trte, ali pa za primere lokalnih pobud, ki izhajajo iz skupnih posvetovanj, kot so dogodki sodelovanja.

Avtor: Maddy Tintinger (INRAE)


Povezave

  • Omrežje
  • Seznam
  • Geolokacija

Obrnite se na referenta te strani: Eleni Xenofontos